Prazniki nekoč: od poganskih obredov do družinskih tradicij
Preden je božič postal cerkveni praznik, so ljudje v Evropi slavili zimski solsticij kot simbol preobrata – najtemnejši dan v letu je prinašal obljubo daljših dni in pomladne obnove. Poganska praznovanja so pogosto črpala iz narave in simbolike svetlobe. Germanski narodi so praznovali Yule, festival, ki je vključeval prižiganje ogromnih kresov in uporabo zimzelenih vej kot simbolov večne narave. Verjeli so, da ogenj in obredi ščitijo ljudi ter pridelke pred hudimi zimami in vabijo sonce nazaj.
V Starem Rimu so decembra potekale Saturnalije, teden dni trajajoče praznovanje boga Saturna. To je bil čas veselja in povezanosti, ko so si ljudje izmenjevali darila, gostili bogate obede in začasno opustili družbene hierarhije. Tudi sužnji so uživali določeno svobodo. Domovi so bili okrašeni z zimzelenim rastlinjem, kar je simboliziralo večnost življenja.
Utrjevanje krščanske tradicije
S širitvijo krščanstva po Evropi so cerkve prilagajale poganske obrede, da bi olajšale sprejem nove vere. Leta 336 je bil 25. december določen kot dan Jezusovega rojstva, s čimer so poganska praznovanja dobila cerkveni pomen. Sprva je božič zajemal preproste maše, molitve in obrede, kasneje pa so se dodale tudi lokalne tradicije.
Božično drevo, ki danes krasi naše domove, ima korenine v nemških običajih iz 16. stoletja. Obdarovanje, kot ga poznamo danes, pa se je razširilo šele v 19. stoletju, ko je industrializacija omogočila večjo dostopnost daril. V tem obdobju so zaživele tudi druge tradicije, kot so božične pesmi, sejmi in okraševanje domov.
Novo leto: obredi prehoda skozi stoletja
Novo leto je od nekdaj simboliziralo nov začetek. Babilonci so ga praznovali ob pomladanskem enakonočju, Rimljani pa so ga leta 46 pr. n. št. s sprejetjem julijanskega koledarja premaknili na 1. januar. Ta dan so posvetili bogu Janusu, bogu začetkov in prehodov. Tradicija zaobljub ob novem letu izvira prav iz teh časov.
Šele z uvedbo gregorijanskega koledarja leta 1582 je 1. januar postal splošno priznan začetek leta. Tradicije, kot so ognjemeti in posebni obroki za srečo, izvirajo iz ljudskih verovanj, ki so z ognjem in hrupom odganjala zle duhove.
Običaji in razkošje moderne dobe
Današnji prazniki, ki jih zaznamujejo okrašena drevesa, darila in podoba rdečega Božička, so močno vplivani s komercializacijo in ameriško kulturo. Božiček, ki temelji na podobi svetega Nikolaja (Sinterklaasa), se je v sodobnega rdečega moža preoblikoval predvsem po zaslugi ameriškega oglaševanja.
Medtem ko so prazniki nekoč izražali povezanost z naravo, vero in skupnostjo, danes simbolizirajo udobje, potovanja in osebno zadovoljstvo.
Prazniki danes: s kovčkom v roki
Sodobni način življenja spreminja tudi praznične navade. Vedno več ljudi se odloča za praznovanje zunaj doma, pri čemer iščejo nove izkušnje ali pobeg iz rutine:
Iskanje novih doživetij - Smučanje v Alpah, raziskovanje evropskih božičnih sejmov ali uživanje pod palmami na Maldivih so vse bolj priljubljeni načini praznovanja.
Obiski sorodnikov v tujini - Globalizacija in razpršene družine vodijo številne na letališča in ceste, da praznike preživijo z najdražjimi.
Pobeg v mir - Samotne koče v gorah ali križarjenja po toplih morjih so idealna izbira za tiste, ki si želijo pobegniti od prazničnega vrveža.
Prazniki so čas veselja, vendar na potovanjih hitro nastopijo neprijetne situacije: zamude letov, izgubljena prtljaga ali okvara vozila na poti k družini.
Vaš brezskrbni praznični čas
Pri Europ Assistance razumemo, kako pomembno je, da prazniki potekajo brezskrbno. Zato priporočamo, da pred odhodom poskrbite za turistično zavarovanje z asistenco v tujini, ki vam v nepričakovanih trenutkih omogoča hiter dostop do zdravniške oskrbe, povrnitev stroškov in mir v vsakem trenutku in/ali asistenco na cesti saj je tudi okvara vozila lahko stresna ter vam uniči prihajajoče praznične dni.
Naj bo praznični čas poln topline in veselja, ne glede na to, kje ga preživljate!